Izrek H (tudi H-izrek) v termodinamiki, kinetični teoriji in klasični statistični mehaniki opisuje težnjo po zmanjševanju količine (definirane spodaj) skoraj idealnega plina molekul v ireverzibilnih procesih na podlagi Boltzmannove enačbe. Izrek je podal Ludwig Boltzmann leta 1872 v dolgem članku Nadaljnja raziskovanja... (Weitere Studien...).[1][2]:256[3]
Ker naj bi ta količina predstavljala entropijo iz termodinamike, je bil izrek H zgodnji prikaz moči statistične mehanike, saj je trdil, da iz reverzibilne mikroskopske mehanike izpelje drugi zakon termodinamike – izjavo o bistveno ireverzibilnih procesih. Tako se na prvi pogled morda zdi, da izrek opisuje nepovratno povečanje entropije na podlagi mikroskopskih reverzibilnih enačb dinamike. Tedaj je ta rezultat povzročil burno razpravo. Domneva se, da dokazuje drugi zakon termodinamike,[4][5][6] čeprav ob predpostavki začetnih pogojev z nizko entropijo.[7]
Izrek H je naravna posledica kinetične enačbe, ki jo je izpeljal Boltzmann, in, ki je postala znana kot Boltzmannova (transportna) enačba. Izrek H je povzročil veliko razprav o njegovih dejanskih posledicah, pri čemer so glavne teme:
<ref>
; sklici, poimenovani bolt_1872
, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
<ref>
; sklici, poimenovani strn_2003
, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
<ref>
; sklici, poimenovani uffi_2004
, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
<ref>
; sklici, poimenovani leso_2016
, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
<ref>
; sklici, poimenovani spl0
, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
<ref>
; sklici, poimenovani spl1
, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
<ref>
; sklici, poimenovani zeh__1989
, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).